Koper je skupna zgodba. Zato želimo več poslušanja, več povezovanja, več odgovornosti, več izvedbe – in več stvari, ki jih ljudje lahko vidijo in občutijo. Ne obljubljamo popolnega Kopra. Obljubljamo, da bomo vsak dan iskali način, kako ga narediti malo boljšega. Za ljudi. Za kraje. Za vse generacije. Za naš skupni dom.
Ne želimo, da se s to zgodbo samo strinjate. Želimo, da jo soustvarjate. Imate problem? Povejte. Imate idejo? Predlagajte. Se ne strinjate? Povejte tudi to. Poznate rešitev? Delimo jo. Ker politika ni samo glasovanje vsakih nekaj let – politika je tudi to, da se pogovarjamo o tem, kakšen kraj želimo skupaj. In potem nekaj naredimo. Skupaj.
Stavba je lahko obnovljena. Lahko pa ji dodamo tudi novo vsebino. Prav to se je zgodilo v Mestnem stolpu. Razstava obiskovalca skozi 204 stopnice popelje skozi več kot dve tisočletji koprske zgodovine – od prazgodovinskih gradišč in rimske Aegide do današnjega mesta. Štiri jeziki, več kot dva tisoč let zgodovine in pogled na Koper z vrha.
Ko ohranjamo dediščino, ne ohranjamo samo stavb. Ohranjamo zgodbo o tem, kdo smo..
Mesto potrebuje prostor, tudi za avtomobile. Toda če želimo bolj prijazno mestno jedro, mora biti mobilnost povezana. Parkirna hiša Sonce je zato več kot prostor, kjer pustimo avto – povezana je s P+R sistemom, od tam pa lahko pot nadaljujemo s Kurjerco, mestnim avtobusom ali peš.
Smer, v katero želimo iti: avtomobil je lahko del rešitve, ni pa edina rešitev.
Otroci potrebujejo prostor, kjer lahko tečejo. Mladi prostor, kjer se lahko družijo. Odrasli prostor, kjer se lahko gibajo. Zato je igrišče nad osnovno šolo Antona Ukmarja več kot športna površina – košarka, nogomet, atletika in fitnes na prostem so združeni na enem mestu, in vse to z enim najlepših razgledov.
Ko ustvarjamo prostor za gibanje, vlagamo tudi v zdravje in dobro počutje ljudi.
Kako prideš domov, če živiš v starem mestnem jedru in težko hodiš? Kako pripelješ blago skozi ozke ulice? Včasih rešitev ni velika, je pa zelo konkretna. Kurjerce pomagajo predvsem starejšim in gibalno oviranim prebivalcem pri dostopu do doma in javnih storitev, Karjolca pa je dodala rešitev za urbano dostavo. Brezplačno. Preprosto. Praktično.
Mesto je prijazno takrat, ko je prijazno tudi do tistih, ki se po njem težje premikajo.
Avtobusna postaja je prostor, skozi katerega vsak dan potujejo ljudje – na delo, v šolo, k zdravniku, po opravkih. Zato tak prostor pove nekaj o tem, kakšen odnos imamo do vsakdanjega življenja ljudi. Urejena, pokrita in prijaznejša postaja pomeni nekaj zelo preprostega.
Da človek ni prepuščen vremenu, medtem ko čaka na prevoz. In prav takšne vsakdanje stvari sestavljajo kakovost življenja.
Tržnica ni samo prostor za nakup sadja in zelenjave. Je prostor srečevanja – kraj, kjer se srečajo prodajalec in kupec, domačin in obiskovalec, znanec in znanec. Obnovljena in pokrita tržnica je prodajalcem prinesla boljše pogoje, mestu pa prostor, ki lahko živi tudi skozi prireditve..
Dobra mestna infrastruktura ni samo funkcionalna. Ustvarja življenje.
Ko se poslavljamo od človeka, ni veliko stvari, ki lahko olajšajo trenutek. Lahko pa ustvarimo prostor, ki je dostojen, urejen in prijazen do ljudi. Obnovljena žalna ploščad na pokopališču Škocjan ima zdaj tudi nadstrešnico, ki žalujoče zaščiti pred dežjem. Na prvi pogled majhna sprememba. V trenutku, ko jo človek potrebuje, pa pomeni veliko.
Tudi občina mora znati poskrbeti za človeka takrat, ko je najbolj ranljiv.
Starši in stari starši na Škofijah so dolgo opozarjali na prostorsko stisko, prav tako vodstvo šole. Ustanovili so civilno iniciativo in trkali na vrata, ker so želeli svojim otrokom boljše pogoje. Ko smo si šolo ogledali, je bilo jasno, da problem ni majhen – prostori neustrezni, kritina še azbestna. Zato smo se odločili za novo šolo. Leta 2023 je bila odprta. Danes imajo učenci, zaposleni in starši sodoben prostor za učenje in delo.
To je moč skupnosti: ljudje povedo, kaj potrebujejo, občina pa mora znati to potrebo spremeniti v dejanje.
Vrtec ni samo stavba, kamor zjutraj pripeljemo otroka. V manjšem kraju je lahko veliko več: prostor, kjer se srečujejo otroci, starši in krajani, del življenja skupnosti. Zato je obnova stare šole v vrtec Rižana pomembna tudi širše. Otrokom omogoča, da odraščajo v svojem okolju, družinam pa daje dodaten razlog, da tam ostanejo.
Majhen vrtec lahko pomeni veliko za prihodnost kraja.
Mladi potrebujejo prostor. Ne samo šole. Ne samo doma. Tudi prostor, kjer se lahko družijo, gibajo, preizkušajo svoje meje in počnejo nekaj, kar jih veseli. Skate park v parku urbanih športov je tak prostor – za rolke, BMX in, zakaj pa ne, tudi kakšno večje tekmovanje. Morda ni namenjen vsem, pomembno pa je, da ima vsaka generacija svoje prostore.
Mesto za mlade ni mesto, ki jim samo govori, kaj naj počnejo. Je mesto, ki jim da prostor, da nekaj počnejo sami.
Ko govorimo o kakovosti življenja, govorimo tudi o tem, kako hitro in enostavno človek pride do storitve, ki jo potrebuje. V Zelenem parku 2 so prostor dobili številni zdravstveni programi – od razvojne ambulante in zgodnje obravnave otrok do centra za duševno zdravje odraslih in fizioterapije. V bližini je tudi lekarna, prostori pa so prilagojeni gibalno oviranim.
Za ljudi to pomeni nekaj zelo konkretnega: več storitev na enem mestu in lažji dostop do zdravstvene oskrbe.
Petnajst let je bila tam praznina. Danes ljudje sedijo pod drevesi, se srečujejo, sprehajajo, otroci se igrajo, na prostoru pa potekajo tudi prireditve. Muzejski trg je iz nekdanjega praznega območja postal urbani park in prostor za ljudi. Mesto je dobilo nekaj, kar je težko izmeriti samo v kvadratnih metrih.
Dobilo je prostor za življenje – in prav takšni prostori ustvarjajo občutek mesta.
Včasih najboljše ideje ne nastanejo v pisarni. Nastanejo tam, kjer ljudje živijo. Razgledno ploščad pri Pomjanu je predlagalo Turistično kulturno športno društvo Pomjan, nato pa so jo krajani izglasovali v okviru participativnega proračuna. Danes je tam prostor s pogledom na Koprski in Tržaški zaliv.
To je bistvo participacije: ljudje povedo, kaj želijo v svojem kraju, in dobijo možnost, da pri odločitvi tudi sodelujejo.
Ko pride klic na pomoč, ni časa za čakanje. Naši gasilci, poklicni in prostovoljni, so med tistimi, na katere se lahko obrnemo, ko je najtežje. Zato jim zagotavljamo pogoje, opremo in sredstva, s katerimi lahko delo opravijo čim bolj varno in učinkovito. Ko pomagajo oni, pomagajo nam vsem.
Skrb za gasilce je skrb za varnost naše skupnosti.
Dve leti prenove. Stavba z dolgo zgodovino. In danes spet prostor, kjer bodo odraščale nove generacije. Collegio dei Nobili ni dobil samo obnovljene fasade – dobil je nove učilnice in novo življenje. Tako Koper spoštuje svojo preteklost in hkrati ustvarja prihodnost.
Staro ni nujno preteklost. Včasih je lahko temelj za nekaj novega.
Kaj naredi starejši človek, ki ne vozi več? Če nima sorodnikov blizu in javni prevoz ni dobra možnost, lahko že pot do zdravnika postane problem. Prostofer je preprosta rešitev: prostovoljni vozniki starejšim pomagajo pri poti do zdravnika, pošte, banke, trgovine in drugih nujnih opravkov. Brezplačno. A vrednost projekta ni samo v prevozu – je v tem, da človek zaradi tega lahko ostane bolj samostojen.
Včasih mobilnost pomeni veliko več kot premik iz ene točke v drugo. Pomeni možnost, da ostaneš vključen v življenje.
Včasih razvoj ni velik projekt. Včasih je to pitnik, ob katerem se ustaviš, napolniš steklenico in greš naprej. Majhna naložba, a pomembna za mesto, v katerem želimo več hoditi, več časa preživeti zunaj in živeti bolj zdravo. Takšne stvari se redko znajdejo na naslovnicah, a jih ljudje vsak dan uporabljajo.
Tudi majhne izboljšave štejejo.
Dolgo je stala prazna. Potem je prišlo vprašanje: kaj sploh narediti z njo? Lahko bi jo preprosto pustili. Odločili smo se drugače. Obnovljena Grisonijeva palača danes ni samo lep zgodovinski objekt – je prostor za otroke, ki potrebujejo podporo, za družine, ki se znajdejo v stiski, za ljudi, ki potrebujejo pomoč.
Stavba dobi svoj pravi pomen šele takrat, ko začne služiti ljudem.